Ampak… se sprašujete, zakaj za vraga so dali zgraditi tak zid ravno v Stonu??
Kaj ščitijo… ali kaj skrivajo?
Sigurno mora biti nekaj zelo vrednega… Zlato!
Seveda. Zlato ščitijo. Svoje belo zlato.
V Stonu so imeli soline že v Antiki, verjetno še prej in bile so zelo donosen posel. Sol jim je prinašala ogromne dobičke in morali so ga zaščititi.
Zato ne preseneča, da je Dubrovniška republika leta 1.333 začela graditi enega največjih fortifikacijskih objektov na vzhodni obali Jadrana oz. v tem delu Evrope. Naselje Ston je bilo kasneje v 14. stoletju obzidano s kar 7.500 metrov dolgim obzidjem, razporejenim v nepravilni peterokotnik, z močnimi utrdbami na vogalih. Skratka, obe naselji Ston so utrdili in ju povezali s sistemom obrambnih zidov (ter tako zaščitili tovarno soli in posredno cel polotok Pelješac). Dubrovniški republiki se je to zelo splačalo, saj je lahko tako nemoteno pridobivala sol in bogatela… in vsa gradnja se je plačala samo iz tega slanega denarja.
Uradno je zid sedaj dolg 5,5 kilometra, so pa del zidu porušili, ko je Ston obiskal avstroogrski cesar Franc Jožef. Zid oziroma obzidje se ponaša tudi s petimi trdnjavami (prav v vsaki je bila cerkev) in kar 40 obrambnimi stolpi.
Podrobneje si ga bomo pogledali v oktobru na posebnem programu Elafitski otoki in za obzidjem skrito belo zlato Dalmacije
