Martinovanja v Sloveniji

Sv. Martin Tourski je bil cerkveni konjeniški častnik v Galiji (sedanja Francija), kasneje pa je postal škof. Ker je bil zelo skromen, dober in nesebičen, so ga ljudje imeli radi in kmalu so okrog njegovega življenja spletali legende: Pozimi, l. 334 naj bi pred mestnimi vrati srečal berača, ki ni imel obleke. Prerezal je svoj plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil. Po njegovi smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika.

Praznik rodovitne jeseni

Najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, povezano z vinom in vinsko kulturo, je martinovanje. Praznujemo ga 11. novembra in še ves teden ali celo dva. Takšnega jesenskega rajanja drugod po Evropi ne boste doživeli, zato obiščite enega od velikih martinovanj. Za pravo doživetje martinovanja se je dobro odpeljati tja, od koder vino izvira – med vinograde in vinarje. Martinovanja ne potekajo le v vseh slovenskih vinorodnih deželah, ampak povsod od Mediterana do panonskih ravnic. Bodite del veselega vzdušja ob rojstvu novega vina!

Ko iz mošta nastane vino

Korenine martinovanja naj bi izhajale že iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Veselje, ko iz mošta nastane pravo vino, je v Sloveniji neprimerljivo s katerim koli drugim praznikom. Skoraj vsak sedmi Slovenec je namreč vinogradnik in ni naključje, da so največje slovenske televizijske limonade vseh časov povezane prav z vinarskimi dinastijami.

Martinovo diši po vinu in dobrotah

Poleg praznovanja nove vinske letine ima martinovo tudi svoje značilne jedi, med katerimi sta poleg perutnine najbolj značilni pečena gos ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Martinove jedilnike boste našli v večini restavracij po Sloveniji. Med v nepogrešljivimi jedmi lahko poskusite tudi pogače, potice in druge sladke dobrote.

Vinske zgodbe Slovenije

Vinogradniško in vinarsko kulturo Slovenije predstavljajo tri vinorodne dežele s 14 vinorodnimi okoliši. Prva pisna pričevanja o vinogradništvu na ozemlju današnje Slovenije segajo v 3. stoletje pr.n.št. Od takrat se tukaj prideluje veliko izvrstnega vina. Nekateri slovenski vinarji osvajajo najbolj ugledne nagrade in priznanja na svetovnih ocenjevanjih. Posebnost slovenskega vinogradništva in vinarstva so tudi nekatere izvirne sorte grozdja in vin. Med njimi sta prava posebneža kraški teran in dolenjski cviček, poleg njiju še zelén, pinela, grganja, klarnica in druge. Ste jih že okusili? Martinovo je odlična priložnost za to.

Vina, ki jih boža mediteranska klima

Vinorodna dežela Primorska slovi po močnih suhih vinih. Po deželi vodijo Briška, Vipavska, Kraška in Istrska vinska cesta. V Goriških brdih, tik ob meji z Italijo, sloviti slovenski vinarji pridelujejo bela vina, kot so rebula, chardonnay, sauvignon, beli in sivi pinot ter rdeča vina merlot in cabernet sauvignon. Kras je območje posebnega slovenskega vina – terana –, ki ima zaradi rdeče kraške prsti (terra rossa) izrazito poln okus. V slovenski Istri, ki slovi po belem vinu malvazija, gojijo tudi veliko rdečega refoška. V Vipavski dolini lahko ob uveljavljenih belih in rdečih vinih okušate tudi avtohtona vina, kot so zelen, pinela in pikolit.

Teran je močan – za zdravje!

Vino teran, pridelano iz trte sorte refošk, ki raste na rdečih kraških tleh, ima med vsemi rdečimi vini s tega dela Evrope največ antocianov – snovi, ki so dokazano dobre za zdravje. Znanstvene raziskave redno zmerno uživanje terana priporočajo za ohranjanje zdravja srca, ožilja in možganov.

Martinova sobota na Krasu
več o tem

Najdražje slovensko desertno vino

Prestižna steklenica slovenskega desertnega vina je bila prodana za kar pol milijona evrov! Vrednost žlahtnega desertnega vina refošk z belim tartufom je povečala steklenica z vgrajenim diamantom. Vino je bilo iz prestižne serije desertnih vin, obogatenih z medom, vaniljo in belim tartufom, ki so sicer na voljo tudi po dostopnejših cenah.

Od sonca razvajena vina podravske dežele

Vinorodna dežela Podravje, poimenovana po reki Dravi, se na vzhodu Slovenije ponaša z legami, ki se uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu! Trta tu že od starorimskih časov raste na zanjo idealnih tleh in pod vplivom celinskega podnebja. Dežela slovi po elegantnih belih vinih mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih. Največ trte je za laški rizling. Veliko je tudi šipona, renskega rizlinga in chardonnayja, sledijo jim sauvignon, traminec in rumeni muškat. Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti modra frankinja, modri pinot in žametna črnina. Na območju Radgonsko-Kapelskih goric se med drugim pridelujejo in negujejo penine, v Prekmurju pa lahko poskusite tudi odlična predikatna vina. Osnova zanje so tudi avtohtone sorte, kakršna je ranina.

Veselo na martinovo med Prleke
več o tem

In zakaj na Martinovo nedeljo ne sme manjkati “Martinova gos” ali vsaj kokoš?

Tudi to je povezano z legendo, ki govori o tem, da se je Martin skril med gosi, ko so ga iskali, da bi mu sporočili, da je izvoljen za škofa. Gosi naj bi ga s svojim “gaganjem” izdale, zato bi morale na dan njegove smrti umreti.

Vina z območja slovenskega posebneža

Vinorodna dežela Posavje, poimenovana po reki Savi, je zibelka cvička, ki je z nizko stopnjo alkohola in vplivi na zdravje posebnež slovenskega vinogradništva. Vino z zaščito tradicionalnega lokalnega porekla (PTP) se prideluje le v vinorodnem okolišu Dolenjska. Tako v tem kot v drugih okoliših posavske dežele sicer gojijo rdeče sorte, kot so žametna črnina, modra frankinja, modra portugalka in modri pinot, med belimi pa chardonnay, sauvignon, laški rizling in beli pinot. Dežela slovi po vinogradniških posebnostih, kot so manjše zidane hiše v vinogradih – zidanice –, v katerih lahko tudi prespite, ali posebne kleti – repnice –, vkopane neposredno v zemljo.