Korčula – okamenele sanje, Afrodita, rojena iz morske pene.To je mesto renesanse in tradicije. Poleg kulturne dediščine, lahko uživate tudi v številnih drugih dogodkih: viteških igrah, večerih ob igranju klap, uprizoritvam bitke Marca Pola pod zidovi Korčule ali pa ste lahko priče razkošnih verskih procesij. Korčulani so ljubitelji dobre domače kapljice in gurmani z dolgo, avtohtono kulinariko. Resnično doživeti to mesto, pomeni občutiti ga z vsemi svojimi čutili.
MORDA NISTE VEDELI
Da je Korčula po velikosti šesti otok Jadrana, ki se zaradi svoje razčlenjenosti ponaša kar s 182 kilometri obale.
Da je mesto Korčula eden izmed najlepših jadranskih primerov gotsko-renesančnega mesta s posebno urbanistično ureditvijo v obliki ribje kosti, ki mestu kljub močnemu obzidju omogoča naraven pretok zraka in vetrov.
Da je Korčula domnevno rojstni kraj slavnega svetovnega popotnika Marka Pola, Depolo pa je priimek, ki ga še danes nosi nekaj korčulanskih družin.
Da je beli kamen s korčulanskega satelitskega otoka Vrnik eden izmed najkvalitetnejših v Sredozemlju.
Da na vzhodnem delu Korčule, v Lumbardi, uspeva vinska trta »Grk«, ki raste v mivki. To izvorno tradicionalno grško sorto so iz matične dežele v 3. St. p.n.št. prinesli Grki, do danes pa se je ohranila samo še v lumbardskih vinogradih.
Da je korčulanski statut iz leta 1214 eden izmed najstarejših pravnih slovanskih dokumentov.
Da so se edino na Korčuli vse do danes ohranili stari viteški bojni plesi, ki so bili v srednjem veku popularni po vsem Mediteranu. Poleg najbolj popularnega viteškega plesa Moreška, se je po korčulanskih vaseh ohranilo kar šest različnih vrst viteških plesov-kumpanij, ki jih domačini danes še vedno ohranjajo in prenašajo na mlajše generacije.
Da so opevana »Tri sulara« trije balkoni iz poznane dalmatinske pesmi »Da mi je s tobom poči, Mare«, dejansko del zanimive baročne stavbe v mestu Korčula.
Da je imela Korčula kot grška kolonija v 3. in 4. st.p.n.št. svojo monetarno enoto korkyreon.
Da Korčulani vsako leto na dan Marka Pola v začetku septembra rekonstruirajo znamenito bitko med Genovo in Benetkami, ki se je leta 1298 odvijala pri Lumbardi, v njej pa je s svojo ladjo sodeloval tudi Marko Polo.